Greben Stola je zelo razgleden greben nad Soško in Nadižko dolino, ki se vleče v smeri vzhod-zahod in je po dolžini najdaljši grebenu v Julijskih Alpah. Greben meri 25 km oz. kar 35 km, če štejemo še zahodni del. Najvišji vrh je Stol (1673m). Na severu ga omejujejo Drnohla, Učja in Soča, na jugu pa se spusti v Breginjski kot. Pogorje Stola je najzahodnejši del Slovenije. Pobočja so izredno strma, sam greben pa je ozek. Zaradi nizke nadmorske višine dolin so višinske razlike med dnom doline in vršnih delom relativno velike. Naravne razmere v Breginjskem kotu so neprimerne za poljedelstvo, zato se je tod razvila predvsem živinoreja. Na prelazu Božca, ki je z makadamsko cesto povezan z Breginjskim kotom na eni strani in Učjo na drugi strani se nahaja tudi planina na kateri se poleti pase govedo in drobnica.
Pogorje Stola
Greben Stola je zelo razgleden greben nad Soško in Nadižko dolino, ki se vleče v smeri vzhod-zahod in je po dolžini najdaljši grebenu v Julijskih Alpah. Greben meri 25 km oz. kar 35 km, če štejemo še zahodni del. Najvišji vrh je Stol (1673m). Na severu ga omejujejo Drnohla, Učja in Soča, na jugu pa se spusti v Breginjski kot. Pogorje Stola je najzahodnejši del Slovenije. Pobočja so izredno strma, sam greben pa je ozek. Zaradi nizke nadmorske višine dolin so višinske razlike med dnom doline in vršnih delom relativno velike. Naravne razmere v Breginjskem kotu so neprimerne za poljedelstvo, zato se je tod razvila predvsem živinoreja. Na prelazu Božca, ki je z makadamsko cesto povezan z Breginjskim kotom na eni strani in Učjo na drugi strani se nahaja tudi planina na kateri se poleti pase govedo in drobnica.